Že od nekdaj sem navdušen železniški modelar. Izdela sem nekaj železniških maket v sistemih H0 (1:87), H0e (ozkotirnica 1:87), N (1:160) in 0n30 (ozkotirnica 1:48), kot tudi precej H0 modulov, v FREMO standardu. V moji hobi sobi pa prevladuje H0 maketa ki predstavlja JŽ (Jugoslovanske železnice) iz let 1960 do 1985, slika 1. Temu je prilagojen tudi ves vozni park. Upravljanje vožnje vlakov je digitalno ROCO z21, premik kretnic pa je analogno krmiljen s tipkali, slika 2.
Slika 1
Vsake toliko časa modelarji opravimo pregled materiala, ki je na zalogi. Včasih celo sestavimo spisek, ki bo slej kot prej dobrodošel, kajti nemogoče si je zapomniti vrsto in število materiala, ki je v naših predalih ali na policah. Pri meni je tako, da je ves material v kartonskih škatlah s kratkim opisom vsebine na nalepki: ali je to vozni park, stavbe, posipni materiali, barve, stiren ali karkoli drugega.
In po nekaj časnem zatišju železniškega modeliranja me je spet prijelo, da bi kaj sestavil, se zabaval, malce kravžljal možgane in počel ostale stvari ob izdelavi nove železniške makete...
Mini maketa Central Line
Tokrat sem si omislil izdelavo makete N (1:160) v amerškem načinu, po vzoru L&N (Louisville & Nashville) in SR (Southern Railway) in sicer Central Line, ki pokriva del Kentakija in Tenesija, nekje med mnogoterimi železniškimi križišči pa se ti dve železniški družbi srečata in prepletata. Zakaj ti dve družbi? Zato, ker je v škatlah moje hobi sobe čez 20 tovornih vagonov družb, ki so vozili po teh priogah in dizlovka SD-24 (SR), naročena pa je dizlovka RS-3 (L&N). Logotipa omenjenih železniških družb, slika 3 in 4.
Nesestavljenih ameriških zgradb izdelovalca DPM in drugih imam na zalogi za malo mestece, industrijske zgradbe, tudi v modularni obliki, ki čakajo na sestavljanje in barvanje oz. končno oblikovanje, tudi poslopje železniške postaje - depo ob postajnih tirih je točno tak, kot mora biti – značilen za železnice L&N. In ker želim maketo končati v nekem razumnem času (največ 10 do 12 mesecev), bo to le manjša ovalna proga, z industrijskim in odstavnimi tiri. Osnovna vezana plošča je topol (lahek in mehak za obdelavo), standardne začetniške pravokotne oblike, velikosti 100 x 60 cm in debeline 12 mm, slika 5.
Tirnice sem izbral Fleischmann s podlago, da se znebim posipanja tirne grede. Krmiljenje ter vožnja bosta analogna! Enostavno kar se da, kajti hitrost in smer vožnje sta upravljana z zunanjim samostojnim krmilnikom. Stikala s katerimi vklapljam / izklapljam progovne odseke, pa so na maketi. Kot že omenjeno, majhna osnovna plošča, ki pa bo precej polna vsega mogočega.
Slika 5
Tirna situacija je že omenjen enostaven oval, ki je na osnovno ploščo postavljen malce postrani. S tem pridobim precej površine na zunanji strani ovala pri oblikovanju. V notranjosti ovala pa bodo zgradbe mesta in industrijskih predelov. Za pokrajino še nisem določil reliefa, bo pa zagotovo v enem vogalu vzpetina, da razgiba in popestri monoton potek proge. V načrtu tirne situacije je viden seznam (tovarniške oznake) vseh tirov, ki progo sestavljajo - malce v pomoč, če bo komu ideja za nadaljevanje, slika 6.
Enostavnost je tokratna rdeča nit izdelave makete in to v vseh pogledih in dejanjih. Zato je tudi krmilni pult na maketi v skrajnem desnem vogalu - spredaj. Majhnost maske pulta omogoča pritrditev petih enopolnih stikal za vklop progovnih odsekov na tanjšo vezano ploščo, ki je prekrita z masko iz debelejše PVC foliji. Tudi izrez v osnovno ploščo ni potreben, kajti prostorsko zavzema vsako mikro stikalo le 10 mm izvrtino, kar zagotavlja dovolj udobno izvlačenje vseh žičk nad osnovno ploščo. Maska pulta bo pritrjena s štirimi malimi lesnimi vijaki, slika 7.
Slika 7
Večji krožci predstavljajo položaj mikro stikal (Po1, Po2, Po3, Po4 in Po5) in K je položaj kretnic, ki jih ročno premikam. Vsi progovni odseki nimajo svojih krmilnih stikal, ker ni potrebno, oznake služijo za prepoznavanje dela proge, kadar vlake vozimo / premikamo po scenariju vožnje.
Kot že rečeno, bo maketa le občasno v svojem operativnem položaju, za kar zadostujeta dve kovinski stenski konzoli, na katerih bo osnovna plošča ležala, slika 8.
Slika 8
Konzola meri v dolžino (globino) 270 mm in v višino (naslon na steno) 160 mm. In seveda je najenostavneje in najceneje pri maketi uporabiti, kar že imamo. Npr. zelooo star krmilnik vožnje, ki pa je popolnoma delujoč in predvsem zanesljiv: Fleischmann Typ 711, seveda analogen s standardnim transformatorjem in stalno tokovno obremenitvijo na sekundarju 500 mA, kar bo zadostovalo za brezskrbno vožnjo dveh vlakov, slika 9.
Slika 9
Mikro stikala, ki služijo napajanju posameznih progovnih odsekov, so s tremi kontakti (nožicami) in za majhne tokovne obremenitve, slika 10.
Slika 10
In stikala enostavno sedejo v odprtino krmilnega pulta, slika 11.
Na maketo je pritrjen obod oz. maska, višine 50 mm, ki pogledom skrije vse ožičenje pod maketo in ostale pomožne materiale. Uporabil sem vezano topolovo ploščo debeline 4 mm, slika 12.
Slika 12
Ker so ti pasovi vezane plošče široki 100 mm, sem jih po dolžini razpolovil in sicer z olfa nožem, ki lepo drsi ob aluminijastem profilu, slika 13.
Pasovi oboda so na rob osnovne plošče privijačeni z lesnimi vijaki in robovi zaliti z belim mizarskim lepilom, slika 14.
Maketa bo nasajena na dve stenski konzoli in zato je obod ob zadnjem robu makete prekinjen, da ne ovira naslona osnovne plošče. Pogled od spodaj, slika 15.
Slika 15
Počakal sem, da se lepilo dobro posuši in opravi svoje delo – veže materiale med sabo. Torej najmanj 24 ur brez dotikanja zlepljenih delov in to je to. Med tem sem pritrdil obe konzoli na steno in sicer s tremi vijaki na vsako konzolo. Zgornji nivo osnovne plošče je 116 cm od tal, In s tem je N maketa nad H0 dioramo 1960a dvignjena za 32 cm, slika 16.
Pogled od spodaj: razdalja med obodom makete in steno je 2 cm. N makleta pa je le z enim vijakom M4 in matico pritrjena na vsako kozolo, kar popolnoma zadostuje, da ne niha in zdrsne z nosilnega ogrodja, slika 17.
Kadar maketa ni operativna, je naslonjena na obe konzoli in obešena na en sam vijak v steni - bolj enostavno skorajda ne gre.
Sedaj pa na osnovno barvanje v sivem odtenku; spodnji del nosilne plošče in vsi obodi z obeh strani, kot tudi predel, kjer bo krmilni pult. Torej zgornji del ne bo obarvan. Po 24 urah pa z izdelavo naprej. Dnevni premor dobro dene.
Naslednji dan sem postavil dve kozi, tesno eno poleg druge in jih zvezal z vezicami. Le na ta način jih lahko enakomerno premikam v katerokoli stran in ne bo nevarnosti, da maketa zdrsne z začasnih "delovnih" nog.
Osnovna plošča makete je obarvana in lepo sede na kozi. Spodaj levo na sliki je poskusno položena maska krmilnega pulta, približno na sredino pa sem položil A3 list s podrobnim načrtom vseh zgradb na maketi in na tem listu so tudi točne koordinate postavitve le-teh. Na sliki desno, pa je na H0 dioramo začasno postavljena delovno / odlagalna miza, slika 18.
Slika 18
Poskusno je postavljena proga na maketo, slika 19. S črtkanimi krožci so označeni odbojniki na koncu vsakega slepega tira.
Za boljšo prostorsko predstavo sem na ploščo položil še šablone iz šeleshamerja, ki so označene s številkami in ponazarjajo mestne zgradbe, slika 20.
DPM zgradbe so v modularnem načinu, kar pomeni enostavno sestavljanje in več montažnih kombinacij zunanjih sten zgradbe, ki jo izdelujemo. Malce sem predelal zgradbo papirnice (industrija 1), ji dodal dva pokončna zbiralnika in predelal podest na progovni strani objekta. Desna zgradba (industrija 2) bo ostala nespremenjena. Položaj obeh objektov je na maketi že točno določen.
V ospredju je temeljna plošča postajnega poslopja (RR depo), ki je tudi že na svojem mestu, vendar še ni pritrjen na podlago, slika 21.
Slika 21
Med tem sem pripravil načrt za analogno krmiljenje in ožičenje makete, iz letvic izdelal okvir za krmilni pult in fino obdela vezano ploščo krmilnega pulta, slika 22.
Na prosojnico sem narisal položaje in velikost vseh stavb, cest, reliefa in potek industrijskega odcepa proge. Prosojnico položimo na maketo točno tja, kjer mora biti in jo pritrdimo z risalnimi žebljički. Z mehkim svinčnikom preko prosojnice zarišemo (poglobimo) vse črte v izoflor ploščo. Odstranimo prosojnico in z ostrim koničastim skalpelom izrežemo dobljen zunanji obris terena, sliki 23 in 24.
Rdeče so označeni obrisi in položaj stavb, ki bodo na 1,5 mm debeli balsi. Ta bo ponazarjala pločnik in ves teren nad cesto, na katerem stojijo stavbe. Za poznejšo nedvoumno orientacijo so položaji ob risalnih žebljičkih oštevilčeni: na prosojnici, na 3 mm izofloru in tudi na balsi bodo enake številke, na enakih mestih (slika 24).
Zaradi lažje preslikave – kopiranja, sem pod balso vstavil A4 kolaž modre barve, ki izstopa in povdari rdeče črte, ter obris razrezane balse, slika 25
Grič med mestom in progo v ozadju je sestavljen iz petih plastnic, ki so med sabo zlepljene z mizarskim Mekol lepilom (ta ne topi umetnih mas), slika 26. Tudivečjihrib v levem kotu makete je izdelan, vendar iz stirodura, fino oblikovan, prilepljen ter obarvan.
Sledi lepljenje proge na osnovno ploščo. Kot vedno na mojih maketah, kretnice ne bodo prilepljene! Uporabljam preskušeno in zanesljivo lepilo Neostik, slika 27.
Slika 27
Včasih je treba ob maketi početi kaj drugega, da se modelar ne naveliča enega in istega dela. In lotil sem se preoznačbe dveh odprtih tovornih vagonov - orginalno: 3-Bay Open Hopper Car, slike 28, 29 in 30. Iz barvne sheme C&O (Chesapeake & Ohio) v shemo SR (Southern Railway). In na sliki 29 so že nove spenjače Magne Matic, ki so zamenjale spenjače Rapido.
Slika 28
Zahtevnejši del je zagotovo ožičenje in krmiljenje, s katerim poskrbimo za nemoteno in smiselno vožnjo vlakov po maketi. Vrstne sponke pod maketo služijo za razvejanje žičk od stikal do posameznih progovnih odsekov, najprej načrt električnih povezav na sliki 31.
Nato žične povezave z mehko P/f bakreno žičko preseka 0,75 do 1 mm². Ćičke so na dno makete pritrjene z vezicami in objemkami ,da ne visijo prosto in opletajo, slika 32.
Stikala progovnih odsekov in ustreznih žičk so med sabo spajkana in pripravljena za montažo na krmilni pult v vogalu makete, slika 33. Seveda bodo na slepo shemo / masko, nameščena šele, ko bo izdelava zgradb in pokrajine končana.
Izoflor in balsa sta prilepljena, obe vzpetini tudi in vse je prebarvano s temeljno bež akrilno barvo, slika 34.
Sledi grob nanos posipnega materiala v treh plasteh (različne barve) in barvanje skalnatega predela , slika 35.
Spet sušenje, ki bo trajalo 24 ur in med tem je čas za dokončanje prvih dveh zgradb (Paper Mill Co. – industrija 1 in L.M. Cox Manufacturing Co. Inc. - industrija 2). Idejni osnutek postavitve spremnih rezervarjev, dva spredaj in dva zadaj, ter dimnika, na objektu industrije 1, slika 36. Streha, ki pokriva nakladalno rampo in del tira ob njej, je ročno delo. Material so stiren letvice za nosilce in stiren plošča za streho.
Slika 36
Pri objektu industrije 2 je spremenjena le streha nad tovornim podestom, ki je sedaj iz balse in obešena na tri jeklenice, slika 37.
Podoba obeh industrijskih zgradb, ki sta na svojem mestu, vendar še ne pritjena na podlago. Je še nekaj detajlov, ki jih je laže izdelati, ko zgradbo primemo v roke ali jo postavimo na ustrezen podstavek in jo obračamo, kakor želimo, slika 38. Dodana je tudi žična ograja ob objekt industrije 1.
Slika 38
In na južni strani industrije 1 je žična ograja, v katero shranjujejo surovino za izdelavo papirja – lesene hlode. Kot hlodovina služijo prirezane in obarvane špile za razna mesna nabodala … , slika 39.
Sledila je izdelava in predelava ter staranje rezervoarjev za tekoče gorivo. Predelani so podstavki, odvodne cevi za gorivo in v samoizdelavi je osnovna ploščad z nizko ograjo proti razlitju goriva, slika 40. Na sliki 41 sta rezervoarja že pritrjena na maketo in z detajlirano okolico, ki vključuje tudi dovozno makadamsko cesto, z desne strani.
Izdelan je tudi napis papirnice (PAPER MILL Co.) in pritrjen na vzhodno in zahodno fasado zgradbe, tik pod rob strehe, slika 42. Plakat je natisnjen na 300 g papir z barvnim laserskim tiskalnikom. Napis pa je malce postaran z rahlim grafitnim premazom
Za plakate, reklame in ostale napise uporabljam različne podlage: navadni pisarniški papir 80 g, do zelo gostega 300 g, ter prozorne nalepke in bele nalepke. Vse velikosti A4. Seveda ne tiskam sam, ker nimam dovolj kvalitetnega laserskega tiskalnika, pa še ceneje je tako. Nekateri napisi so nato postarani ali mehčani z vodo, kar odlično ponazori obrabo. Ves material za tisk pa pripravim v računalniku, z vektorskim risalnim programom Inkscape in na sliki 43, je nekaj vzorcev na različnih podlagah A4.
Slika 43
. . .
Ni komentarjev:
Objavite komentar